Načrtovanje in razvoj spletnih aplikacij

Različice jezika HTML

HTML jezik je od svojega začetka doživel že precej sprememb. Nekatere izmed njih so bile komaj opazne, nekatere druge pa so bistveno vplivale na razvoj spletnih strani.

HTML 1.0

Prvo različico jezika HTML je razvil Tim Berners-Lee leta 1990 na inštitutu CERN. Jezik je bil zelo preprost, saj se je v njem dalo opisati le najnujnejše elemente spletnih strani. Prvi brskalnik za splošno uporabo, ki ga je podpiral, se je pojavil leta 1993. Imenoval se je Mosaic, razvili pa so ga pri NCSA. HTML je takoj zatem postal zelo priljubljen.

HTML 2.0

HTML 2.0 je vseboval vse elemente prejšnje različice, dodal pa je še nekaj novih. Bil je standard za razvoj spletnih strani vse do leta 1997.

HTML 3.0

Leta 1996 je bilo v razvoj spletnih strani vpletenih vedno več ljudi, ki so želeli svoje strani opremiti z elementi, ki jih HTML takrat še ni podpiral. S tem so se pričele tudi prve težave. Netscape, ki je bil v tem času nesporni vodja na trgu brskalnikov, je jeziku HTML dodal nove elemente in nove lastnosti že obstoječim elementom. Te dodatke je seveda poznal samo njegov brskalnik. Drugi brskalniki niso želeli zaostajati, zato so poskušali oponašati učinke teh dodatkov, a jim ni najbolj uspevalo.

Istočasno je skupina, ki jo je vodil Dave Raggett, predstavila HTML 3.0. Jeziku so dodali precej novih možnosti. Na žalost so bili brskalniki prepočasni, da bi novosti prišle do izraza, zato je večina vgradila samo nekatere od njih, ker je med razvijalci spletnih strani spet povzročilo zmedo. Zaradi tega se HTML 3.0 ni nikoli dobro uveljavil.

HTML 3.2

Elementov in lastnosti, ki so jih podpirali samo nekateri brskalniki, je bilo vedno več. Bilo je več kot očitno, da je potreben standard, ki bi se ga morali vsi držati. Da bi se to končalo, je bil ustanovljen World Wide Web Consortium (W3C), ki naj bi standardiziral jezik in nadziral njegov razvoj. V svoji prvi objavi je W3C predstavil očiščeni HTML, pri čemer so zavrgli večino elementov, ki sta jih poskušala uveljaviti Netscape in Microsoft. Januarja 1997 je to postal prvi uradni standard, ki ga danes praktično vsi brskalniki podpirajo v celoti.

HTML 4.0

Tudi HTML 4.0 je prinesel velike spremembe v jeziku. Najpomembnejša novost je podpora prekrivnim slogom CSS. Microsoft je v svojem brskalniku Internet Explorer presenetljivo hitro podprl večino novih možnosti, medtem ko Netscapu to ni uspelo, zato je njegov brskalnik kmalu neslavno propadel.

HTML 4.01

Zadnja različica klasičnega jezika HTML je prinesla samo nekaj manjših popravkov.

XHTML 1.0

S pojavom XML je bilo potrebno posodobiti tudi HTML. Rezultat te posodobitve je XHTML 1.0, ki ni nič drugega, kot HTML 4.01, zapisan po pravilih XML. Jezik XHTML 1.0 torej ne prinaša novih elementov in dodatnih možnosti (razen nekaterih manjših), pač pa samo nova pravila, kako morajo biti elementi opisani.

XHTML 1.1

XHTML 2.0

HTML 5

HTML 5 je prinesel veliko novosti. Spremenil se je zapis meta oznak za kodiranje znakov in DOCTYPE. V novi specifikaciji je definicija tipa dokumenta precej bolj enostavna: <!DOCTYPE html>. Predstavljeni so bili novi elemnti za semantično označevanje, ki določijo strukturo spletne strani. HTML5 nudi tudi več možnosti na področju multimedijskih vsebin. To sta elementa <avdio> in <video>, ki omogočata predvajanje zvočnih in video datotek brez uporabe vtičnikov. Nekaj značk je bilo opuščenih, na voljo pa so tudi nove lastnosti nekaterih elemntov, prav tako pa se je pojavilo tudi nekaj novih elementov pri obrazcih. Omogočena je uporaba SVG grafičnih elementov in MathML kar v text/html dokumentu. Sprememba je vidna tudi pri 2D grafiki. S <canvas> elementom vstavimo resolucijsko odvisno platno, ki se uporabi za dinamično upodabljanje slik ali grafik. Velika pridobitev je tudi funkcija premikanja Drag/Drop. HTML5 ponuja tudi lokalno shranjevanje podatkov, ki se imenuje Web Storage.

HTML 5.1

HTML 5.2