Jezik HTML se je od svojih začetkov postopno razvijal. Zgodnje različice so bile namenjene predvsem opisovanju in povezovanju dokumentov, kasnejše različice pa so dodale več možnosti za obrazce, slogovne predloge, večpredstavnost, semantične elemente in druge sodobne potrebe spleta. Danes se HTML ne razvija več predvsem kot redka velika številčna izdaja, ampak kot standard, ki se sproti dopolnjuje.
Pomni: Pri sodobnem razvoju spletnih strani se osredotočamo predvsem na aktualni HTML, medtem ko starejše različice jezika HTML in XHTML obravnavamo predvsem z zgodovinskega in primerjalnega vidika.
Osnovna pravila
- HTML se je razvijal skozi več pomembnih različic.
- HTML 2.0 je bil prva širše priznana specifikacija HTML.
- HTML 3.2 je postal prvi priporočeni standard HTML pri organizaciji W3C.
- HTML 4.0 in HTML 4.01 sta poudarila ločevanje strukture in videza ter boljšo dostopnost.
- XHTML 1.0 je pomenil zapis HTML po pravilih XML.
- HTML5 je uvedel številne semantične elemente in nove zmožnosti za sodobni splet.
- Danes se HTML razvija kot Living Standard.
Primerjave
Starejše različice HTML in sodobni HTML
Starejše različice HTML so bile vezane na posamezne večje izdaje standarda. Sodobni HTML pa se razvija sproti, zato se novosti in popravki vnašajo postopoma.
| Obdobje | Značilnost |
|---|---|
| starejše različice | razvoj skozi posamezne večje različice, na primer HTML 2.0, HTML 3.2 in HTML 4.01 |
| sodobni HTML | razvoj kot sproti dopolnjevan standard Living Standard |
HTML in XHTML
XHTML 1.0 in XHTML 1.1 sta pomenila strožji XML-skladen zapis dokumenta, vendar se je kot splošna smer razvoja spleta uveljavil sodobni HTML. Poskus z XHTML 2.0 se ni uveljavil, razvoj pa se je nadaljeval v smeri HTML5.
Pozor: Za sodobno spletno stran praviloma ne izbiramo starejših različic samo zato, ker imajo natančno številko različice. Pri sodobni rabi je pomembnejše razumevanje aktualnega HTML in njegovih veljavnih priporočil.
Pomembni mejniki
HTML 2.0 je bil objavljen leta 1995 kot prva širše priznana specifikacija. V istem obdobju se je na spletu začela uveljavljati tudi uporaba JavaScripta, ki je v sredini devetdesetih let omogočil več interaktivnosti na spletnih straneh. Pomemben mejnik je bil tudi razvoj CSS, saj je W3C decembra 1996 objavil priporočilo CSS1. HTML 3.2 je postal priporočilo W3C 14. januarja 1997, HTML 4.01 pa 24. decembra 1999. XHTML 1.0 je bil priporočilo W3C od 26. januarja 2000. Današnji HTML se razvija pri WHATWG kot Living Standard.
- 1989: Tim Berners-Lee v CERN-u zasnuje svetovni splet.
- 1990: nastanejo prvi spletni strežnik, prvi spletni odjemalec in prvi osnutki HTML, HTTP ter naslovov URL.
- 1995: objavljen je HTML 2.0 kot prva širše priznana specifikacija HTML.
- 1995: začne se širše uporabljati JavaScript, ki spletnim stranem doda več interaktivnosti.
- 17. december 1996: W3C objavi priporočilo CSS1.
- 14. januar 1997: HTML 3.2 postane priporočilo W3C.
- junij 1997: sprejet je prvi standard ECMAScript.
- 18. december 1997: HTML 4.0 postane priporočilo W3C.
- 24. december 1999: HTML 4.01 postane priporočilo W3C.
- 26. januar 2000: XHTML 1.0 postane priporočilo W3C.
- 31. maj 2001: XHTML 1.1 postane priporočilo W3C.
- 28. oktober 2014: HTML5 postane priporočilo W3C.
- 1. november 2016: W3C objavi HTML 5.1.
- 14. december 2017: W3C objavi HTML 5.2.
- danes: HTML se pri WHATWG razvija kot Living Standard.
HTML5
HTML5 je pomenil velik korak v razvoju spleta, saj je poenostavil osnovni zapis dokumenta in hkrati razširil možnosti za izdelavo sodobnih spletnih strani. Med pomembnimi novostmi je bil poenostavljen zapis deklaracije dokumenta <!doctype html> ter enostavnejši zapis kodiranja znakov z oznako <meta charset="utf-8">. To je poenostavilo izdelavo pravilno zapisanih dokumentov in zmanjšalo število razlik med enostavnimi in zahtevnejšimi stranmi.
Pomembna novost HTML5 so bili tudi novi semantični elementi, kot so <header>, <nav>, <main>, <section>, <article>, <aside> in <footer>. Ti elementi omogočajo bolj jasen in pomensko ustrezen zapis vsebine. Zaradi tega je dokument preglednejši, lažje razumljiv in primernejši za dostopnost, iskalnike ter nadaljnjo obdelavo.
HTML5 je prinesel tudi pomembne novosti na področju večpredstavnosti. Elementa <audio> in <video> sta omogočila vključevanje zvoka in videa neposredno v dokument brez potrebe po zunanjih vtičnikih, ki so bili v starejših obdobjih spleta pogosto nujni. Poleg tega je element <canvas> omogočil programsko risanje grafike, kar je odprlo pot za številne interaktivne prikaze, animacije in preproste spletne igre.
Velik napredek je HTML5 prinesel tudi pri obrazcih. Dodani so bili novi tipi vnosnih polj, na primer email, url, number, date in drugi. S tem je postalo lažje zajemati različne vrste podatkov, hkrati pa je brskalnik lahko prevzel del preverjanja pravilnosti vnosa. To pomeni, da je izdelava obrazcev postala preprostejša in preglednejša.
V širšem smislu je HTML5 pomemben tudi zato, ker je utrdil sodobno razumevanje spleta: HTML določa strukturo in pomen vsebine, CSS določa videz, JavaScript pa skrbi za interaktivnost. HTML5 zato ni pomenil le nove različice jezika, ampak tudi pomembno utrditev sodobnih načel izdelave spletnih strani. Zaradi teh novosti je postal ena od ključnih osnov sodobnega spleta.
Priporočila
- Za sodobne spletne strani uporabljaj aktualni HTML.
- Starejše različice HTML in XHTML uporabljaj predvsem za zgodovinski pregled in primerjavo.
- Pri pisanju kode uporabljaj sodobno ogrodje dokumenta z zapisom
<!doctype html>. - Pri učenju in pouku razlikuj med zgodovinskim razvojem jezika in njegovo današnjo rabo.
- Za podatke o različicah in standardih uporabljaj uradne vire, na primer W3C in WHATWG.
Pomni: Poznavanje starejših različic HTML je koristno za razumevanje razvoja spleta, vendar sodobno delo temelji predvsem na aktualnem HTML.