Pri prvem zgledu HTML je pomembno, da razumemo osnovni potek dela: odpremo urejevalnik, zapišemo kodo, datoteko shranimo s pravilno končnico in jo nato odpremo v brskalniku. Tak postopek je osnova za vse nadaljnje delo s spletnimi dokumenti.
Pomni: Brskalnik ne prikaže sprememb v kodi samodejno. Po spremembi datoteko shranimo in nato stran v brskalniku ponovno naložimo.
Osnovna pravila
- Datoteko HTML najprej zapišemo v urejevalniku.
- Datoteko shranimo s končnico
.htmlali.htm. - Za sodobno rabo praviloma uporabimo končnico
.html. - Brskalnik obdela kodo HTML in prikaže rezultat.
- Po spremembi kode moramo datoteko znova shraniti.
- Po shranjevanju moramo stran v brskalniku ponovno naložiti.
Primerjave
Urejevalnik in brskalnik
Urejevalnik uporabljamo za pisanje kode, brskalnik pa za ogled rezultata. Zato urejevalnik in brskalnik opravljata različni nalogi.
| Program | Glavna naloga |
|---|---|
| urejevalnik | pisanje in shranjevanje kode HTML |
| brskalnik | prikaz in preverjanje spletne strani |
Shranjena in naložena stran
Ko datoteko spremenimo v urejevalniku, se sprememba še ne pokaže takoj v brskalniku. Brskalnik namreč prikazuje zadnjo naloženo različico datoteke, zato moramo po shranjevanju stran ponovno naložiti.
Pozor: Če po spremembi kode datoteka ni shranjena, brskalnik ne more prikazati nove različice strani, tudi če stran ponovno naložimo.
Koraki izdelave
1. korak: Odpiranje urejevalnika
Urejevalnik je program, s katerim sestavimo spletno stran. Ker je datoteka HTML običajna besedilna datoteka, lahko uporabimo katerikoli urejevalnik besedila. Za udobnejše delo pa so primernejši naprednejši urejevalniki kode.
Datoteke HTML lahko pišemo tudi v Beležnici, vendar ta ne ponuja dodatnih možnosti za lažje delo. Zato navadno uporabimo katerega od zmogljivejših urejevalnikov, ki na primer barvajo izvorno kodo, pomagajo pri pisanju oznak ali vključujejo razširitve. Med takšne sodijo na primer Notepad++, TextPad, Visual Studio Code in Apache NetBeans.
2. korak: Pisanje HTML
V urejevalniku zapišemo osnovno ogrodje dokumenta in vanj dodamo prvo vsebino. Preprost primer začetne strani je lahko takšen:
<!doctype html>
<html lang="sl">
<head>
<meta charset="utf-8">
<title>Ime strani</title>
</head>
<body>
<h1>Prvi naslov</h1>
<p>Prvi odstavek besedila.</p>
</body>
</html>3. korak: Shranjevanje HTML strani
Pred ogledom spletne strani v brskalniku moramo datoteko shraniti. Pri tem datoteki določimo ustrezno ime in končnico .html ali .htm. Danes je navadno najprimernejša izbira končnica .html.
4. korak: Ogled HTML strani v brskalniku
Ko spletno stran odpremo v brskalniku, ta obdela zapisano kodo in izpiše vsebino dokumenta. V prikazu se zato pokažeta naslov in odstavek, ne pa celotna izvorna koda.
Prvi naslov
Prvi odstavek besedila.
Pomni: Brskalnik izvorno kodo HTML obdela in prikaže kot spletni dokument. Uporabnik zato v običajnem pogledu ne vidi oznak, ampak rezultat njihovega delovanja.
Priporočila
- Za prvi zgled uporabljaj preprosto in pregledno ogrodje dokumenta.
- Datoteko shrani s končnico
.html. - Po vsaki spremembi datoteko shrani in stran v brskalniku ponovno naloži.
- Za pisanje kode uporabljaj urejevalnik, ki omogoča pregledno delo z oznakami HTML.
- Rezultat vedno preveri tudi v brskalniku, ne le v urejevalniku.
Pogoste napake
- Datoteka ni shranjena z ustrezno končnico
.htmlali.htm. - Po spremembi kode datoteka ni shranjena pred ponovnim nalaganjem strani.
- Pri ogledu se pričakuje, da bo brskalnik spremembe prikazal samodejno.
- Urejevalnik in brskalnik se uporabljata, kot da imata isto nalogo.
Za začetno učenje HTML je zelo uporaben tudi sodoben učni portal MDN Web Docs, kjer so zbrana aktualna navodila in primeri.