Kodiranje znakov

Če na spletni strani uporabljamo šumnike ali druge posebne znake, moramo brskalniku sporočiti, kako so ti znaki zapisani v datoteki. Vsak znak je v datoteki predstavljen s svojo kodo, kakšna je ta koda, pa je odvisno od uporabljenega kodiranja znakov. Danes je za spletne strani priporočljivo uporabljati kodiranje utf-8, saj podpira znake iz nabora Unicode, kamor spadajo tudi šumniki, posebni znaki in emoji-ji.

Osnovna pravila

• Vsak znak je v datoteki zapisan glede na izbrano kodiranje znakov.
• Za sodobne spletne strani je priporočljivo uporabiti kodiranje utf-8.
• Kodiranje dokumenta določimo v glavi dokumenta z oznako <meta charset="utf-8">.
• Pri pravilnem kodiranju lahko večino šumnikov in drugih znakov zapišemo neposredno.
• Posebne znake lahko po potrebi zapišemo tudi z znakovnimi referencami.

Primerjave

Slovenski šumniki v HTML

Starejši programi so pogosto uporabljali različna lokalna kodiranja, na primer windows-1250 ali iso-8859-2, vendar je za sodobne spletne strani najbolj uporabno kodiranje utf-8. To kodiranje podpira vse znake iz nabora Unicode in je standardna izbira pri pisanju dokumentov HTML.

V datoteki HTML uporabljeno kodiranje določimo v glavi z uporabo elementa meta. To je element s prazno vsebino.

Primer kodiranja v HTML5:

Primer istega kodiranja v XHTML:

Čeprav lahko šumnike pri pravilnem kodiranju utf-8 večinoma pišemo neposredno, jih lahko zapišemo tudi s številčno referenco znaka v obliki &#n;, kjer je n ustrezna desetiška koda Unicode. Na primer mali č zapišemo kot č.

Kodiranje posebnih HTML znakov

Nekateri znaki v HTML imajo poseben pomen. Ti znaki so <, >, " in &. Če jih želimo uporabiti v besedilu, moramo uporabiti njihove znakovne reference.

Obstajajo tudi znaki, ki jih običajno nimamo neposredno na tipkovnici. Tudi v takih primerih lahko uporabimo znakovne reference.

Če imena znaka ne poznamo, lahko namesto imena napišemo tudi njegovo desetiško ali šestnajstiško kodo Unicode. Desetiško kodo pričnemo z znakom #, ki mu sledi zaporedje desetiških števk, šestnajstiško kodo pa z znakoma #x, sledi pa zaporedje šestnajstiških števk. Trdi presledek lahko torej zapišemo kot  , kot   ali pa kot  .

Uporaba emoji-jev v HTML

Emoji-ji so prav tako znaki iz nabora Unicode, zato jih lahko na spletni strani uporabljamo podobno kot druge posebne znake. Da se pravilno prikažejo, moramo datoteko shraniti v kodiranju utf-8 in to kodiranje določiti tudi v glavi dokumenta.

Emoji lahko v HTML zapišemo neposredno ali pa z uporabo njegove številčne kode. Številčno kodo zapišemo v desetiški ali šestnajstiški obliki. Na primer znak nasmeška lahko zapišemo kot 😊 ali kot 😊.

Primer uporabe emoji-jev v HTML:

<p>Pozdravljen svet! &#128522;</p>
<p>Danes je lep dan za učenje HTML-ja. &#x1F31E;</p>
<p>Z uporabo Unicode znakov lahko dodamo tudi simbol sveta: &#127760;</p>

Priporočila

• Dokument HTML shrani v kodiranju utf-8.
• V glavi dokumenta določi kodiranje z oznako <meta charset="utf-8">.
• Šumnike pri pravilnem kodiranju praviloma piši neposredno.
• Za znake s posebnim pomenom v HTML uporabi ustrezne znakovne reference.
• Pri posebnih simbolih in emoji-jih po potrebi uporabi številčne kode Unicode.

Pogoste napake

• Dokument ni shranjen v kodiranju utf-8, čeprav je to v glavi dokumenta zapisano.
• V glavi dokumenta manjka oznaka za določitev kodiranja znakov.
• Znak &, < ali > je v besedilu uporabljen neposredno, čeprav ima v HTML poseben pomen.
• Pri zapisu posebnih znakov ali emoji-jev je uporabljena napačna številčna koda.
• Mešajo se različna kodiranja znakov znotraj istega dokumenta ali istega projekta.