Svetovni splet oziroma WWW je ena najpomembnejših storitev interneta. Omogoča dostop do spletnih strani, dokumentov, slik, videoposnetkov, obrazcev, aplikacij in drugih vsebin, ki so med seboj povezane s hiperpovezavami.
Splet deluje po načelu odjemalec–strežnik. Uporabnik v brskalniku zahteva določeno vsebino, spletni strežnik pa mu pošlje ustrezen odgovor. Ta odgovor je lahko spletna stran, slika, slogovna datoteka, skript ali sporočilo, da zahtevani vir ni na voljo.
Pomni: Internet in svetovni splet nista isti pojem. Internet je globalno omrežje povezanih naprav, svetovni splet pa je ena od storitev, ki delujejo prek interneta.
Osnovna pravila
- Svetovni splet je storitev interneta.
- Spletne vsebine so med seboj povezane s hiperpovezavami.
- Za ogled spletnih strani uporabljamo brskalnik.
- Spletne strani so shranjene na spletnih strežnikih.
- Brskalnik in strežnik se sporazumevata po dogovorjenih pravilih oziroma protokolih.
- Za izdelavo spletnih strani najpogosteje uporabljamo HTML, CSS in JavaScript.
Pozor: Brskalnik spletne strani ne “ustvari” sam. Brskalnik prejme datoteke s strežnika, jih razume in prikaže uporabniku.
Delovanje svetovnega spleta
Ko uporabnik v brskalnik vpiše spletni naslov ali klikne povezavo, brskalnik pošlje zahtevo za določen spletni vir. Spletni strežnik zahtevo obdela in vrne odgovor. Če je zahteva uspešna, brskalnik prejme vsebino in jo prikaže uporabniku.
Pri osnovnem delovanju sodelujejo:
- uporabnik, ki zahteva spletno vsebino,
- brskalnik, ki pošlje zahtevo in prikaže odgovor,
- spletni strežnik, ki hrani ali ustvari zahtevano vsebino,
- omrežje, ki omogoča prenos podatkov,
- protokol, ki določa pravila sporazumevanja.
Princip delovanja svetovnega spleta
Pomni: Zahteva potuje od brskalnika do strežnika, odgovor pa od strežnika nazaj do brskalnika. Ta izmenjava je osnova prikaza spletne strani.
Osnovni spletni standardi
Delovanje spleta temelji na več dogovorjenih pravilih in tehnologijah. Najpomembnejši osnovni pojmi so:
| Pojem | Pomen |
|---|---|
| URL | enolični naslov spletnega vira, na primer spletne strani, slike ali dokumenta |
| HTTP | protokol za prenos spletnih vsebin med brskalnikom in strežnikom |
| HTTPS | varnejša različica HTTP, pri kateri je prenos podatkov šifriran |
| HTML | označevalni jezik, s katerim določimo zgradbo spletne strani |
| CSS | jezik za oblikovanje videza spletne strani |
| JavaScript | skriptni jezik, s katerim spletni strani dodamo interaktivnost |
Standardi omogočajo, da različni brskalniki, strežniki in naprave razumejo spletne vsebine na čim bolj enoten način.
Pozor: HTML, CSS in JavaScript imajo različne naloge. HTML določa zgradbo, CSS videz, JavaScript pa vedenje oziroma interaktivnost strani.
Spletna stran in spletišče
Spletna stran je posamezen dokument oziroma posamezna enota vsebine na spletu. Prikazana je v brskalniku in ima svoj spletni naslov.
Spletišče je smiselno povezana celota več spletnih strani. Običajno ima skupno temo, skupno navigacijo, skupen videz in skupno domeno.
| Pojem | Razlaga |
|---|---|
| spletna stran | ena stran ali en dokument, ki ga prikaže brskalnik |
| spletišče | več povezanih spletnih strani, ki tvorijo celoto |
| hiperpovezava | povezava, ki uporabnika vodi na drugo mesto v isti strani, na drugo stran ali na drug spletni vir |
Vrste spletnih strani
Glede na način priprave in prikaza vsebine lahko spletne strani delimo na več skupin:
- statične spletne strani – vsebina je vnaprej zapisana v datotekah in se brez urejanja kode ne spreminja,
- aktivne spletne strani – vsebujejo elemente, ki se odzivajo na uporabnikova dejanja, na primer obrazce, gumbe ali skripte,
- dinamične spletne strani – vsebina se lahko ustvari sproti, pogosto na podlagi podatkov iz podatkovne baze.
V sodobnem spletu se pogosto prepletajo različni pristopi. Ena stran ima lahko statično strukturo, interaktivne dele in dinamično ustvarjeno vsebino.