Pri delu s spletom je pomembno, da ločimo osnovne pojme, kot so svetovni splet, brskalnik, spletna stran, spletišče, URL, strežnik, domena ter programske jezike za izdelavo spletnih strani. Ti pojmi so osnova za razumevanje delovanja spleta in izdelave spletnih vsebin.
Splet deluje kot povezan sistem dokumentov, naslovov, strežnikov in programov. Uporabnik vsebino običajno vidi v brskalniku, v ozadju pa poteka izmenjava zahtev in odgovorov med brskalnikom in spletnim strežnikom.
Pomni: Internet je globalno omrežje povezanih naprav, svetovni splet pa je storitev, ki deluje prek interneta. Pojma zato nista sopomenki.
Osnovna pravila
- Svetovni splet je storitev interneta.
- Do spletnih vsebin dostopamo s spletnim brskalnikom.
- Spletne strani so shranjene na spletnih strežnikih.
- Vsak spletni vir ima lahko svoj spletni naslov oziroma URL.
- Spletišče je celota več povezanih spletnih strani.
- HTML določa zgradbo strani, CSS videz, JavaScript pa interaktivnost.
Pozor: Brskalnik in iskalnik nista ista stvar. Brskalnik je program za prikaz spletnih strani, iskalnik pa spletna storitev za iskanje informacij.
Svetovni splet (WWW)
Svetovni splet (World Wide Web - WWW) je ena najpomembnejših storitev interneta. Sestavljajo ga spletne strani, dokumenti, slike, videoposnetki, obrazci, aplikacije in druge vsebine, ki so med seboj povezane s hiperpovezavami.
Hiperpovezave omogočajo prehajanje med stranmi, dokumenti in drugimi spletnimi viri. Zaradi tega splet ni samo zbirka posameznih datotek, temveč povezan sistem informacij.
Brskalnik
Brskalnik je program na uporabnikovi napravi, s katerim dostopamo do spletnih strani. Njegova naloga je, da spletnemu strežniku pošlje zahtevo, prejme podatke in jih prikaže v uporabniku razumljivi obliki.
Brskalnik zna prikazati HTML dokumente, slike, video, zvok in druge spletne vsebine. Izvede lahko tudi JavaScript, obdela uporabnikove dogodke in uporabi CSS pravila za oblikovanje prikaza.
Zgodovina brskalnikov
Prvi spletni brskalnik se je imenoval WorldWideWeb in je začel delovati leta 1991. Pomemben korak v razvoju je bil grafični brskalnik NCSA Mosaic, ki je leta 1993 prispeval k hitrejšemu širjenju spleta.
Leta 1994 je podjetje Netscape razvilo Netscape Navigator. Microsoft je leta 1995 izdal brskalnik Internet Explorer, kar je sprožilo obdobje močnega tekmovanja med brskalniki.
Med pomembnejše sodobne brskalnike spadajo Opera, Firefox, Safari, Chrome in Microsoft Edge.
Značilnosti spletnih brskalnikov
Sodobni spletni brskalniki podpirajo številne spletne standarde in različne vrste datotek. Omogočajo prikaz besedila, slik, videa, zvoka, animacij, obrazcev in interaktivnih spletnih aplikacij.
Pomembno je, da brskalniki čim bolje podpirajo spletne standarde, saj to omogoča bolj enoten prikaz spletnih strani na različnih napravah.
Pomni: Brskalnik spletno stran prikaže na podlagi datotek, ki jih prejme s strežnika. Najpogosteje pri tem uporablja HTML, CSS in JavaScript.
Spletna stran in spletišče
Spletna stran (angl. web page) je posamezen dokument na spletu, ki ga prikaže spletni brskalnik. Vsebuje lahko besedilo, slike, povezave, tabele, obrazce, zvok, video in druge elemente.
Spletišče ali spletno mesto je smiselno povezana zbirka več spletnih strani in drugih datotek. Običajno ima skupno temo, skupno navigacijo, skupen videz in skupno domeno.
| Pojem | Pomen |
|---|---|
| spletna stran | posamezen spletni dokument, ki ga prikaže brskalnik |
| spletišče | celota več povezanih spletnih strani in datotek |
| hiperpovezava | povezava do drugega dela strani, druge strani ali drugega spletnega vira |
Spletni naslov (URL)
Spletni naslov oziroma URL (Uniform Resource Locator) enolično določa naslov spletnega vira. Z njim opišemo, kje na spletu se nahaja spletna stran, slika, dokument ali druga datoteka.
URL je običajno sestavljen iz več delov: protokola, domene, poti do mape in imena datoteke. Najpogosteje uporabljamo protokol HTTP ali varnejšo različico HTTPS.
Domena je ime strežnika oziroma spletišča, na primer nsa-splet.si ali www.arnes.si. Pot določa natančno lokacijo datoteke na strežniku. Če je pot /splet/splet-uvod-01.php, to pomeni, da je datoteka splet-uvod-01.php v mapi splet.
http://nsa-splet.si/splet/splet-uvod-01.php
Pozor: URL ni nujno samo naslov spletne strani. Lahko kaže tudi na sliko, dokument, video, slogovno datoteko ali drug spletni vir.
Spletni strežnik
Spletni strežnik je računalnik oziroma program, ki hrani spletne strani in druge spletne datoteke. Njegova naloga je, da sprejema zahteve brskalnikov ter jim pošilja zahtevane vsebine.
Če zahtevana datoteka obstaja in je dostopna, strežnik pošlje ustrezen odgovor. Če datoteke ni ali uporabnik nima dostopa, strežnik vrne sporočilo o napaki.
Domena
Domena je prepoznaven in enoličen del spletnega naslova, prek katerega uporabniki dostopajo do spletišča. Ker je vsaka domena unikatna, ni mogoče registrirati dveh enakih domen.
Pred registracijo domene je treba preveriti, ali je izbrano ime še prosto. Razpoložljivost domene lahko preverimo na spletnem naslovu www.preveri.si.
Pomni: Domena je človeku prijazno ime spletnega mesta. Brez domen bi si morali uporabniki veliko težje zapomniti naslove spletnih strežnikov.
Jeziki in tehnologije za splet
HTML
HTML (HyperText Markup Language) je označevalni jezik, s katerim opišemo strukturo spletne strani. Z oznakami določimo naslove, odstavke, slike, povezave, sezname, tabele, obrazce in druge elemente vsebine.
XML
XML (eXtensible Markup Language) je označevalni jezik za zapis in izmenjavo podatkov. V nasprotju s HTML-jem, ki je namenjen predvsem zgradbi in prikazu spletne vsebine, XML opisuje pomen in strukturo podatkov.
Prednost XML-ja je, da lahko sami določimo imena oznak, zato je uporaben pri izmenjavi podatkov med različnimi sistemi.
Primer zapisa XML:
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<novica>
<za>Janez</za>
<od>Mojca</od>
<naslov>Opomnik</naslov>
<vsebina>Ne pozabi na petek zvečer!</vsebina>
</novica>
CSS
CSS (Cascading Style Sheets) je jezik za oblikovanje spletnih strani. Z njim določamo videz elementov, na primer barve, pisave, odmike, robove, poravnavo in postavitev na strani.
Glavna prednost CSS-ja je, da loči vsebino od oblikovanja. HTML tako opisuje zgradbo, CSS pa določa, kako naj bo ta zgradba prikazana.
JavaScript
JavaScript je skriptni jezik, s katerim spletnim stranem dodamo interaktivnost. Uporabimo ga lahko za odziv na klik, preverjanje obrazcev, spreminjanje vsebine strani, prikaz sporočil, animacije in komunikacijo s strežnikom brez ponovnega nalaganja celotne strani.
V osnovni delitvi ima JavaScript nalogo, da določa vedenje spletne strani. HTML določa zgradbo, CSS videz, JavaScript pa dogajanje in odzive na uporabnikova dejanja.
PHP
PHP je strežniški skriptni jezik. To pomeni, da se koda izvede na strežniku, rezultat izvajanja pa se pošlje brskalniku kot HTML oziroma druga spletna vsebina.
PHP se pogosto uporablja za izdelavo dinamičnih spletnih strani, obdelavo obrazcev, prijavo uporabnikov, delo s podatkovnimi bazami in pripravo vsebine, ki se spreminja glede na podatke ali uporabnika.
Podatkovne baze
Podatkovne baze so namenjene urejenemu shranjevanju, iskanju in spreminjanju podatkov. Pri spletnih straneh jih uporabljamo za shranjevanje uporabnikov, novic, izdelkov, komentarjev, naročil in drugih podatkov.
Spletna aplikacija pogosto deluje tako, da PHP ali drug strežniški jezik pridobi podatke iz baze, jih obdela in iz njih pripravi vsebino, ki jo nato brskalnik prikaže uporabniku.
Pomni: HTML, CSS in JavaScript se izvajajo oziroma prikazujejo v brskalniku, PHP pa se izvede na strežniku. Podatkovna baza podatke hrani in jih na zahtevo posreduje strežniškemu programu.
Primerjava ključnih pojmov
| Pojem | Osnovni pomen |
|---|---|
| internet | globalno omrežje povezanih naprav |
| svetovni splet | storitev za dostop do povezanih spletnih vsebin |
| brskalnik | program za prikaz spletnih vsebin |
| spletni strežnik | računalnik ali program, ki hrani in pošilja spletne vsebine |
| URL | naslov spletnega vira |
| domena | prepoznavno ime spletišča v spletnem naslovu |