Značilnosti JavaScript

JavaScript v dokument HTML vključimo z elementom <script>. Ta element lahko vsebuje JavaScript kodo neposredno v dokumentu ali pa se z atributom src sklicuje na zunanjo datoteko.

Osnovna pravila

• Element <script> uporabljamo za vključevanje JavaScript kode v dokument HTML.
• JavaScript lahko zapišemo neposredno med oznakama <script> in </script> ali pa ga povežemo z zunanjo datoteko z atributom src.
• Za sodobne spletne aplikacije pogosto uporabljamo tudi module z zapisom <script type="module">.
• Za klasični JavaScript atribut type="text/javascript" danes praviloma ni več potreben.

V učnih primerih je koristno razlikovati med notranjim in zunanjim vključevanjem kode. Pri krajših primerih lahko kodo zapišemo neposredno v dokumentu, pri večjih projektih pa je pregledneje, če kodo shranimo v ločeno datoteko.

Primerjave

Neposredna vključitev kode

Pri neposredni vključitvi je JavaScript zapisan znotraj dokumenta HTML:

<body>
   <p id="izpis"></p>

   <script>
      document.getElementById("izpis").textContent = "Pozdravljen svet!";
   </script>

   <script>
      console.log("Pozdravljen svet!");
   </script>
</body>

Vključitev zunanje datoteke

Pri večjih projektih je običajno primerneje, da JavaScript kodo shranimo v ločeno datoteko:

<script src="script.js"></script>

Klasični skript in modul

Klasični skript je primeren za osnovne primere, medtem ko moduli omogočajo uporabo ukazov import in export, boljšo organizacijo kode ter sodobnejšo zasnovo programa.

<script type="module" src="app.js"></script>

Uporaba elementa <noscript>

<noscript>
   V brskalniku je izvajanje skriptov onemogočeno ali nepodprto.
</noscript>

Priporočila

• Pri krajših učnih primerih lahko JavaScript vključimo neposredno v dokument, pri večjih projektih pa je priporočljiva uporaba zunanjih datotek.
• Za sodobne projekte je smiselno poznati module in zapis type="module".
• Pri razlagi vključevanja JavaScripta je priporočljivo poudariti razliko med klasičnim skriptom in modulom.
• Namesto metode document.write() je priporočljivo uporabljati sodobnejše načine spreminjanja vsebine dokumenta.
• Za primer, ko JavaScript ni na voljo, uporabimo element <noscript>.