Jezik za definiranje podatkov (DDL - Data Definition Language)

DDL je kratica za Data Definition Language, kar pomeni jezik za definicijo podatkov. Ukaze DDL uporabljamo za ustvarjanje, spreminjanje in brisanje zgradbe podatkovne baze.

Z ukazi DDL ne delamo neposredno z zapisi v tabelah, temveč določamo, kako bo podatkovna baza zgrajena. Z njimi ustvarimo podatkovno bazo, tabele, stolpce, podatkovne tipe, ključe in druge objekte podatkovne baze.

Vsebina strani

Osnovna pravila

Pri ukazih DDL je pomembna natančnost, saj z njimi določamo osnovno zgradbo podatkovne baze. Napačno izbran podatkovni tip ali nepremišljeno brisanje tabele lahko povzroči težave pri nadaljnjem delu.

• Ukaz CREATE uporabljamo za ustvarjanje novih objektov, na primer podatkovne baze ali tabele.
• Ukaz ALTER uporabljamo za spreminjanje zgradbe obstoječe tabele.
• Ukaz DROP uporabljamo za brisanje objektov, na primer tabele ali podatkovne baze.
• Pri ustvarjanju tabele za vsak stolpec določimo ime in podatkovni tip.
• Za enolično prepoznavanje zapisov v tabeli običajno določimo glavni ključ.

Izdelava, uporaba in brisanje podatkovne baze

Podatkovno bazo ustvarimo z ukazom CREATE DATABASE. V naslednjem primeru ustvarimo podatkovno bazo z imenom sola:

CREATE DATABASE sola;

Če želimo videti seznam vseh podatkovnih baz, uporabimo ukaz SHOW DATABASES:

SHOW DATABASES;

Pred ustvarjanjem tabel moramo izbrati podatkovno bazo, v kateri bomo delali. To naredimo z ukazom USE:

USE sola;

Ko podatkovne baze ne potrebujemo več, jo lahko izbrišemo z ukazom DROP DATABASE:

DROP DATABASE sola;

Izdelava tabel – CREATE TABLE

Podatkovna baza običajno vsebuje eno ali več tabel. Tabelo ustvarimo z ukazom CREATE TABLE. Pri ustvarjanju tabele določimo ime tabele, imena stolpcev in podatkovne tipe.

CREATE TABLE uporabniki
(
   id INT,
   uporabnisko_ime VARCHAR(50),
   email VARCHAR(100)
);

V tem primeru ustvarimo tabelo uporabniki s tremi stolpci:

• id je celoštevilski stolpec,
• uporabnisko_ime je besedilni stolpec dolžine do 50 znakov,
• email je besedilni stolpec dolžine do 100 znakov.

Glavni ključ in samodejno številčenje

V tabeli pogosto potrebujemo stolpec, ki enolično določa vsak zapis. Takemu stolpcu pravimo glavni ključ. V MySQL lahko za samodejno povečevanje števil uporabimo AUTO_INCREMENT.

CREATE TABLE uporabniki
(
   id INT PRIMARY KEY AUTO_INCREMENT,
   uporabnisko_ime VARCHAR(50),
   email VARCHAR(100)
);

V tem primeru je stolpec id glavni ključ. Vrednost se pri vsakem novem zapisu samodejno poveča, zato je vsak zapis enolično označen.

Primer z obveznimi podatki

Če želimo določiti, da mora imeti stolpec vedno vrednost, uporabimo določilo NOT NULL:

CREATE TABLE uporabniki
(
   id INT PRIMARY KEY AUTO_INCREMENT,
   uporabnisko_ime VARCHAR(50) NOT NULL,
   email VARCHAR(100) NOT NULL
);

Spreminjanje tabel – ALTER TABLE

Z ukazom ALTER TABLE spreminjamo zgradbo obstoječe tabele. Z njim lahko dodamo stolpec, izbrišemo stolpec ali spremenimo ime oziroma podatkovni tip stolpca.

Dodajanje stolpca

Nov stolpec dodamo z določilom ADD:

ALTER TABLE uporabniki
ADD telefon VARCHAR(20);

Brisanje stolpca

Stolpec izbrišemo z določilom DROP COLUMN:

ALTER TABLE uporabniki
DROP COLUMN telefon;

Preimenovanje oziroma spreminjanje stolpca

V MySQL lahko stolpec preimenujemo in mu hkrati določimo podatkovni tip z določilom CHANGE COLUMN:

ALTER TABLE uporabniki
CHANGE COLUMN uporabnisko_ime ime VARCHAR(50);

V tem primeru se stolpec uporabnisko_ime preimenuje v ime, hkrati pa ostane besedilni stolpec z dolžino do 50 znakov.

Brisanje tabel – DROP TABLE

Če tabele ne potrebujemo več, jo izbrišemo z ukazom DROP TABLE. S tem izbrišemo zgradbo tabele in vse podatke v njej.

DROP TABLE uporabniki;

Primerjava ukazov DDL

Ukazi DDL imajo različne naloge. Nekateri ustvarjajo nove objekte, drugi spreminjajo obstoječe, tretji pa jih brišejo.

Priporočila

• Pred ustvarjanjem tabel najprej načrtuj, katere podatke bo podatkovna baza hranila.
• Za vsako tabelo določi jasen namen in razumljivo ime.
• Za enolično prepoznavanje zapisov uporabi glavni ključ, na primer stolpec id.
• Za besedilne podatke izberi ustrezno dolžino, na primer VARCHAR(50) ali VARCHAR(100).
• Pri pomembnih stolpcih uporabi NOT NULL, kadar podatek ne sme manjkati.
• Pred uporabo ukazov DROP TABLE ali DROP DATABASE preveri, ali obstaja varnostna kopija.

Pogoste napake

• Ustvarjanje tabele brez jasnega glavnega ključa.
• Neustrezno izbran podatkovni tip stolpca.
• Uporaba nejasnih imen tabel ali stolpcev.
• Manjkajoči oklepaji pri ukazu CREATE TABLE.
• Manjkajoča vejica med definicijami stolpcev.
• Brisanje tabele ali podatkovne baze brez predhodnega preverjanja vsebine.
• Spreminjanje zgradbe tabele brez razmisleka o obstoječih podatkih.