Naslovi

Na voljo imamo več nivojev naslovov (angl. Headings). Za naslove uporabljamo elemente <h1> (glavni naslov), <h2> (podnaslov), <h3>, <h4>, <h5> in <h6>. Nad in pod vsakim naslovom brskalnik pusti nekaj prostora, izpiše jih krepko, velikost pisave pa je odvisna od nivoja. Z ustvarjenim novim naslovom bo izveden avtomatski skok v novo vrstico, prav tako razmik pri naslovu.

Pri pravilnem oblikovanju dokumenta HTML, za glavne naslove sekcij uporabljamo <h1>, nato za podnaslove <h2>, še za nižji nivo <h3>. Posameznih nivojev ne izpuščamo. Ustrezna uporaba naslovov in njihovih nivojev določi strukturo spletne strani. Pravilna uporaba naslovov pomaga iskalnim robotom postaviti ustrezno strukturo vsebine spletne strani.

Primer naslovov:

<h1> Glavni naslov <br> (naslov na 1. nivoju) </h1>
<h2> Podnaslov <br> (naslov na 2. nivoju) </h2>
<h3> Naslov na 3. nivoju </h3>
<h4> Naslov na 4. nivoju </h4>
<h5> Naslov na 5. nivoju </h5>
<h6> Naslov na 6. nivoju </h6>

Odstavki

V HTML poznamo več vrst odstavkov.

Za običajne odstavke (angl. Paragraphs) uporabljamo element <p>, ki v HTML pusti še nekaj prostora nad in pod ostavkom.

<pre>(angl. Preformated) je posebna vrsta odstavka, kjer so vsi presledki, tabulatorji in znaki za novo vrstico prikazani. Znotraj tega elementa brskalnik ne naredi preloma, ko mu zmanjka prostora v tekoči vrstici. Stranski učinek tega elementa je uporaba pisave, kjer so vsi znaki enake širine.

Element <div> v HTML nima posebnega pomena. Uporabljamo ga za označevanje bloka vsebine in mu običajno priredimo še dodatne lastnosti kot npr. class, lang, itd. S tem bloku vsebine priredimo semantične lastnosti ali pa mu s CSS določimo oblikovne lastnosti.

Kot poseben odstavek omenimo še element <address>, ki ga običajno uporabljamo na koncu dokumenta za navedbo podatkov o avtorju. Vso besedilo izpiše nagnjeno.

Koristen je tudi element <hr>, ki ga lahko obravnavamo kot odstavek brez vsebine, kar pomeni, da nima zaključnega dela oznake. Nariše pa vodoravno črto.

Primer odstavkov:

<hr>  
<div> Bločni element. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur 
adipiscing elit. Morbi aliquet, ipsum in lacinia aliquam, ipsum 
enim mattis turpis, vel pulvinar sapien est ac leo. </div>  
<hr>
<p> Navaden odstavek. Lorem ipsum dolor sit amet,consectetur 
adipiscing elit. Morbi aliquet, ipsum in lacinia aliquam, ipsum 
enim mattis turpis, vel pulvinar sapien est ac leo. </p>  
<hr> 
<pre> Pred definiran odstavek. Lorem       ipsum dolor sit 
						  amet, consectetur 
				adipiscing                 elit. </pre>  
<hr> 
<address> Podatki o avtorju </address>  
<hr>

 Pred definiran odstavek. Lorem       ipsum dolor sit 
						  amet, consectetur 
				adipiscing                 elit. 

Prelomi vrstic

Če želimo, da bo brskalnik skočil v novo vrsto na točno določenem mestu, lahko to zahtevamo z elementom <br> na tistem mestu, kjer naj naredi prelom vrstice. <br> je element brez vsebine, kar pomeni, da nima zaključnega dela oznake.

Primer prehoda v novo vrsto z elementom <br>:

<p>
   To je odstavek, <br>     
   v katerem smo ročno <br>
   naredili nekaj prelomov vrstic.</p>  
</p>

Težave povzročajo tudi prelomi vrstic na mestih, kjer ne bi smeli biti. Oglejmo si primer številskega podatka z enoto, ki ga običajno pišemo s presledkom med številko in enoto, na primer 10 cm. Če bi vmes zapisali navaden presledek (kot v prejšnjem stavku), se lahko zgodi, da bo brskalnik ravno med številom in enoto naredil presledek, kar pa ne želimo. Rešitev je v uporabi posebnega presledka, ki mu rečemo trdi presledek  . Čeprav se izpiše kot navaden presledek, se obnaša kot črka, torej bo brskalnik prepričan, da je 10 cm ena sama beseda, in vmes ne bo naredil preloma. Z večkratno uporabo trdega presledka lahko izpišemo tud več zaporednih presledkov.

Oblikovanje besedila

Pri fizičnem oblikovanju besedila natančno določimo, kako želimo, da bo prikazan del besedila. Obliko določamo predvsem s CSS, a tudi HTML pozna nekaj oznak s katerimi lahko določimo obliko besedila. Z uporabo elementa <b> (angl. Bold) bo besedilo izpisano krepko, element <i> (angl. Italic) besedilo prikaže nagnjeno, z uporabo elementa <u> (angl. Underline) pa bo besedilo podčrtano.

Z oznako <sup> besedilo nadpišemo (angl. Superscript), podpišemo pa ga z oznako <sub> (angl. Superscript).

Primer fizičnega oblikovanja besedila:

<p> To je <b>krepko</b> besedilo. </p>
<p> To je <i>nagnjeno</i> besedilo. </p>
<p> To je <u>podčrtano</u> besedilo. </p>
<p> H<sub>2</sub>O </p>
<p> E = m c<sup>2</sup> </p>

Kot splošen oblikovni element omenimo še element <span>. Ta nima nobenih privzetih oblikovnih učinkov, uporabljamo pa ga v kombinaciji s stili CSS za oblikovanje besedila.